Mikrozelenje so mladi poganjki rastlin z že razvitimi koreninicami in prvimi kličnimi listi. Razlikujejo se od bolj znanih kalčkov, ki se gojijo v vodi in uživajo skupaj s semenom še preden se razvijejo klični listi. Pri mikrozelenju pa uživamo steblo in liste, brez semen - saj te pustimo v zemlji. Mikrozelenje je, v primerjavi s kalčki, rastlina v kasnejši fazi cikla rasti. Uživamo jih surove za najboljši hranilni izkoristek. Z njimi popestrimo krožnik, poudarimo noto okusov in tekstur ter obogatimo hranilno vrednost naših jedi.
Izvorov mikrozelenja je veliko. Za začetna semena se uporablja mnogo vrst zelenjave, zelišč, tudi stročnic, žit in celo cvetlic. Vsaka vrsta ima značilen izgled, razlikujejo pa se tudi v odtenkih okusov. Njihova velika prednost je ta, da jih lahko gojimo vse leto, kar na okenski polici.
Skupno vsem mikrozelenju je izjemna hranilna vrednost
V teh majhnih rastlinicah se prav zaradi njihove velikosti nahajajo močno koncentrirana hranila in encimi. Zelo sveža mikrozelenja vsebujejo največ živih prebavnih encimov, ki podprejo prebavo. Vsebujejo visoke vrednosti mineralov kot so cink, magnezij, baker in kalij. Tudi vitamini C, A, E in B se nahajajo v njih. Seveda pa se vrednosti hranil razlikujejo po vrsti, tako kot se razlikujejo med polno-raslimi rastlinami. Poleg tega vsebujejo še dodatne karotenoidne snovi, ki delujejo antioksidantno. Mikrozelenje je po pH vrednostih zelo alkalno, zato je njihovo vsakodnevno uživanje priporočljivo, saj je prav zakisanost telesa mnogokrat povod za kup degenerativnih bolezni. Mikrozelenja ni nujno uživati v ogromnih količinah, saj je v njem več mineralov, vitaminov in antioksidantov kot v enaki količini odrasle rastline.
Glede na njihovo nizko kalorično vrednost in koncentracijo hranil so super-hrana.
Okus in barva
Mikrozelenja se ponujajo v mavrici barv, zato se lahko poigravamo z njimi in vedno znova ustvarimo drugačen krožnik. Kontrasti barv na krožniku popestrijo drugače običajno jed, v sendviču ali wrap-u pa dodajo različne teksture. Kot že rečeno, se mikrozelenja močno razlikujejo po vrstah, okusih in barvah, zato jih ni smiselno pretirano generalizirati. Nekatera so rahlo pikantna in druga sladkasta, vsa pa nosijo note rastline v katero bi se razvile. Tako je mikrozelenje redkvice rahlega pikantnega okusa, mikrozelenje sončničnih semen pa rahlega okusa po njih. Raziskovanje različnih tekstur v kombinaciji z okusi je individualno področje. Poskusite!
Domače gojenje
Mikrozelenja se uživa po enem do treh tednov rasti, odvisno od vrste. Ne potrebujejo veliko, prej namočena semena le posadite kak centimeter pod zemljo. Lahko se jih tudi uspešno goji na blazinici mineralnih vlaken, v tem primeru zemlja ni potrebna. Večja semena kot so sončnična, fižolova in grahova lahko namakamo čez noč za še hitrejšo rast. Za izbiro semen imamo proste roke in domišljijo. Vse potrebščine za domače gojenje - od semen do gojilnih pladnjev in zemlje - lahko kupimo po spletu ali pa v lokalnih trgovinah z vrtnarskimi potrebščinami. Posajena semena postavimo na kuhinjsko polico, tako da so čim bolj izpostavljena sončni svetlobi. Poskrbimo, da jim zagotovimo dovolj toplo in vlažno okolje, preden vzklijejo. Dokler semena ne vzklijejo nad zemljo jih lahko tudi pokrijemo z plastično ali tekstilno prevleko z luknjicami za dovod kisika. Nato pa dnevno škropimo zemljo z vodo, da bo ta ves čas vlažna, a ne preveč, da semen ne utopimo. Vlažnost zemlje preverjamo s prsti. Za enakomerno vlago uporabljamo nastavek za pršenje vode. Ko rastline vzklijejo nad zemljo, jih lahko po izbiri pognojimo z gnojilom iz morskih alg, ki rastlinice še dodatno obogati s hranili. V roku par tednov pa jih enostavno postrižete nad zemljo in direktno postrežete. Če jih posadimo s časovnim zamikom, si lahko zagotovimo nenehen donos najbolj svežega mikrozelenja.
Mikrozelenje je trajnostno
Današnje gojenje in distribucija hrane po svetu nista več trajnostna, še posebaj v vele-mestih kjer zelenjava v večini ni pridelana lokalno. Hkrati pa se poudarja problematika primanjkljaja mineralov v telesu pri večini svetovnega prebivalstva. Raziskave hranilne vrednosti mikrozelenja, ki ni vzklil iz zemlje, temveč iz mineralne blazinice, so zato potencialna rešitev problematike trajnosti in primanjkljaja hranil. Rezultati so pokazali, da so hranilne vrednosti mikrozelenja gojenega na mineralni blazinici manjše od tega gojenega v zemlji, a še vedno višje v primerjavi s konvencionalno kupljeno zelenjavo. V vele-mestih, kjer ni lokalno pridelane ekološke zelenjave, je mikrozelenje odlična rešitev.
Gojenje teh super-hranilnih rastlinic je enostavno in zelo nagrajujoče!
Reference:
