SHRANJEVANJE HRANE

Vsako leto se na svetovnem nivoju zavrže 1.3 milijarde ton hrane. To je tretjina vse hrane pridelane za človeško prehrano. Po ocenah organizacije za hrano in kmetijstvo pod okriljem združenih narodov, bi količina te hrane lahko kar štirikrat nasitila vseh 815 milijonov lačnih ljudi po svetu. V Sloveniji je v letu 2019 povprečno vsak zavrgel 67 kilogramov hrane, od tega je bilo kar 27 kilogramov še vedno užitne.


Kaj so razlogi da se zavrže toliko užitne hrane? Morda je kriva prenasičenost ponudbe, morda je krivo hitro nakupovanje, brez premisleka po dejanski potrebi.

Vsakdo izmed nas se je že znašel v situaciji, ko je iz vrečke kupljeno hrano zlagal v hladilnik in se vprašal: “Kako bomo to vse pojedli preden se pokvari?”


Premišljenost pri nakupih in nekaj trikov kako podaljšati obstojnost sveže hrane lahko komu prihrani ta neprijeten občutek, ko pač moraš nekaj vržti stran, ker je pokvarjeno in nisi uspel uporabiti.


Zelišča shranjujemo in ohranjamo sveža s tem, da jim vedno priskrbimo dovolj vlage. Vrsta zelišča narekuje način shranjevanja, ki jih ohrani sveža čim dlje. Mehkim in bolj občutljivim zeliščem, kot so bazilika in peteršilj, odrežemo stebla in lističe shranimo v manjšo posodo z vodo. Posodo z listi zelišč lahko pokrijemo s plastično vrečko skozi katero še vedno lahko prihaja zrak. Tak postopek zagotovi svežino in uporabnost zelišč do dveh tednov. Druga, bolj robustna zelišča, kot so timijan, rožmarin in žajbelj pa lahko za največji izkoristek zavijemo v vlažno papirnato brisačo katero shranimo v ziplock vrečko in v hladilniku lahko počaka dva do tri tedne.



Enako kot nekatera zelišča, je najobstojnejši način za shranjevanje vse listnate zelenjave ta, da oprane in posušene liste zavijemo v vlažno papirnato brisačo in nato vrečko. Vrečka služi temu, da se vlažna papirnata brisača ne zamrzne na stene hladilnika.


Shranjevanje v vodi je učinkovit način shranjevanja zelenjave in sadja, v kolikor so ti že narezani in jih ne uspemo porabiti. Pri že narezani zelenjavi in sadju z namakanjem ohranimo njihovo teksturo, a pri tem izgubimo manjši del vodotopnih hranil kot so vitamin C in vitamini skupine B.

Korenje, krompir, brstični ohrovt, zeleno in jabolka lahko shranjujemo v hladilniku v posodi s svežo, hladno vodo, ki jo menjamo na nekaj dni.


Večina sveže zelenjave in sadja je bolj obstojna shranjena v predalu hladilnika namesto na policah. Predal ima občutno manj vlage, katera pospešuje razkroj. Prav tako pri svežini pomaga, če plastično vrečko zamenjamo za papirnato.


Eno izmed živil, ki najhitreje zgnije in se pokvari, je avokado. Sok limone podaljša obstojnost napol pojedenega avokada v hladilniku. Preostanek sadeža se lahko nareže na koščke, pokaplja z limono in shrani v zaprti posodi v hladilniku. Še preden pa je avokado zrel, ga je bolje shranjevati na sobni temperaturi kot v hladilniku. Sok limone je priročen tudi pri shranjevanju drugega sadja, saj upočasni proces gnitja. Vsakršno sadje se lahko shrani v posodi s sokom limone za podaljšan rok uporabe.


Vsako sveže sadje in zelenjava ni primerna za pranje pred shranjevanjem, saj prisotnost vode pospeši proces gnitja. To velja še posebej za vse jagodičevje, ki ob vlagi hitro razvijejo škodljivo plesen. Očistimo in operemo sveža živila šele pred uporabo.


Nekatera živila je potrebno shranjevati ločeno drug od drugega. Sadje in zelenjava, kot so banane, solata in malancani, proizvajajo zelo nizke količine etilena - plina, ki pospešuje razkrajanje klorofila. V bližini teh živil vsa zelena zelenjava hitreje postane rumenkasto-rjava. Bolj kot je živilo zrelo, več tega plina proizvaja, zato je bolj zrele artikle vedno bolje shraniti posebej. Posebej shranjujemo: banane, jabolka, avokado, zeleno solato, melancane, vse vrste melon, mango, gobe, paradižnik, slive, hruške in čebulo. Citruse, jagodičevje in paprike lahko shranjujemo povsod, saj te vrste niso občutljive na razkroj zaradi etilena.

Zrele paradižnike shranjujemo na sobni temperaturi, a jih lahko prestavimo tudi v hladilnik v papirnato vrečko, v kolikor jih ne uspemo zaužiti pravočasno. Pred kuhanjem jih za nekaj časa hranimo zopet na sobni temperaturi, saj tako razvijejo več okusa v naših jedeh.


Zamrzovanje je enostaven način, ki ugaja skoraj vsem vrstam zelenjave, sadja in tudi toplotno obdelanim jedem. Zelenjavo pred zmrzovanjem blanširamo, zato da zaustavimo encime, ki v nasprotnem primeru povzročijo izgubo barve, okusa in teksture, medtem ko sadje zamrznemo sveže. Blanširanje zelenjave tudi površinsko očisti zemljo in morebitne organizme. Na koščke narezano zelenjavo ali sadje razprostremo na pladnju in zamrznemo. Po nekaj urah lahko zelenjavo iz pladnja zberemo v eno posodo v kateri imamo individualne zmrznjene koščke namesto ene mase.


Oluščene oreščke in semena je najbolje shranjevati v zaprtih posodah in stran od direktne sončne svetlobe. V odprti posodi, se ti hitro navlečejo vonjav in spremenijo okus. Postanejo lahko tudi žarki, če jih hranimo blizu štedilnika, kjer temperatura nenehno niha.


Suhe žitarice in stročnice lahko v shrambi ostanejo pravzaprav za vedno, v kolikor so hranjene v suhem, zaprtem in temnem prostoru. Stročnice se z leti ne bodo pokvarile tako, da bi bile škodljive, a izgubljajo na hranilni vrednosti. Stročnice je priporočljivo zaužiti najkasneje v roku dveh do treh let.


V skoraj vsaki kuhinji se skrivajo izdelki, ki so redko uporabljeni, zato se splača investirati v zip-lock vrečke, steklene posode in mehanizme za zapiranje že odprtih živilskih produktov. S tem preprečimo izgubo hranil, obstoj okusa in teksture in razrast kuhinjskih moljev, mravelj ali drugih neprijetnih in nepotrebnih vzrokov za zavrženo hrano.


Hrano, ki nam ostane od kuhanja, lahko ponudimo tudi našim hišnim ljubljenčkov, v kolikor kuhamo z malo maščobami in začimbami.


Neomejen dostop do sveže, zdrave hrane ni samoumeven. Ravnanje s hrano odraža odnos človeka do narave in vseh njenih dobrin.


Pogledi avtorja/ice so v celoti njegovi/njeni in ne nujno odražajo pogledov Login5 Aphrodite Limited.


Recent Posts

See All