ANTIHRANILA

Tema, kjer se vedno znova pojavljajo nove teorije in raziskave, so zagotovo antihranila. So nekakšen obrambni mehanizem, ki semenom omogoča lažje življenje in razmnoževanje, saj so tako varna pred bakterijami ter neužitna za razne škodljive žuželke in plenilce. Hkrati pa imajo mnoga med njimi lahko tudi pozitivne učinke – nekatera nižajo holesterol, druga zmanjšujejo vnetja.



Nekaj najpogostejših antihranil:


1. Fitati (fitinska kislina)

so najpogosteje prisotni v polnozrnatih žitih, semenih in oreščkih ter stročnicah.

v našem telesu nase vežejo pomembne minerale (kot so fosfor, kalcij, cink, magnezij, baker in železo) ter zavirajo njihovo normalno absorpcijo, kar lahko na dolgi rok resno ogrozi zdravje naših kosti, zob, las in nohtov ter našo krvno sliko (poglobi težave z anemijo).


2. Encimski zaviralci oz. inhibitorji

ovirajo naravno delovanje naših prebavnih encimov ter povzročajo, da zaužitih živil ne absorbiramo učinkovito, po nepotrebnem izgubljamo energijo, saj se podaljšuje čas naše celotne prebave. Pri ljudeh z občutljivim črevesjem pa lahko težavo z razdraženostjo in podobne težave še poglobijo. V kombinaciji s fitati, ki dodatno blokirajo tri pomembne encime: amilazo, pepsin in tripsin, lahko vodijo v podhranjenost pomembnih hranil in izčrpanost organizma.


3. Glukozinolati

so naravno prisotni v zelenjavi iz skupine križnic (brokoli, zelje, repa, ohrovt,…), v naših telesih pa motijo absorpcijo joda, kar povzroča težave pri sintezi ščitničnih hormonov ter velikosti same ščitnice; prav tako je jod pomemben element za zdravje jajčnikov, dojk in prostate. Če bi radi okrepili omenjene organe, bodimo previdni pri uživanju antihranil te skupine. Posebej velja poudariti, da se uživanju križnic (še posebej surovih) izognejo vsi, ki imajo težave s hipotiroidizmom (t.j. zmanjšano delovanje ščitnice). Medtem, ko se jim tisti s povečanim delovanjem (hipertiroidizem) ne potrebujejo izogibati. Zdravje ščitnice je direktno povezano z našo presnovo ter nivojem energije in razpoloženja, zato se priporoča previdnost, če imamo težave z utrujenostjo, zaspanostjo, razdražljivostjo, izpadanjem las, nabiranju odvečnih kilogramov ter slabši presnovi.


3. Lektini

se v naših telesih znajdejo, ko zaužijemo različne stročnice in žita. Niso ravno dobrodošli, saj so neprebavljivi v črevesju posameznika, lepijo se na epitelne celice črevesja ter jih poškodujejo, le-te pa so pomembne za pravilni imunski odziv našega telesa. Postopoma lahko zaradi nepravilne in neučinkovite presnove pride do resnejših in vidnejših hormonskih in imunoloških neravnovesij, mineralne podhranjenosti, do spremembe ravnovesja črevesnih bakterij ter skrajno do povečanj in/ali atrofij tkiv ali posameznih organov.


5. Oksalati

so prisotni v mnogih živilih – izpostavimo temno listnato zelenjavo (špinača, blitva, ohrovt,…), prav tako fižol in rdečo peso - in vplivajo na absorpcijo kalcija. Oksalati so normalno prisotni v naših telesih, problem se lahko pojavi, če se le-ti prekomerno kopičijo v nas. Takrat pride lahko do oksalatnih ledvičnih kamnov, težav z malabsorpcijo in drugih kroničnih prebavnih težav. Tisti, ki imajo težave z osteoporozo ali občutljivejšim črevesjem, naj se jim raje izognejo oz. zraven takšnega obroka zaužijejo kalcij v obliki dodatka.


6. Tanini

v večjih količinah so prisotni v zelenem in črnem čaju, kakavu, kavi, rdečem vinu, brusnicah, granatnem jabolku… Gre za vrsto polifenolov, ki prinašajo veliko antioksidativnih koristi in zmanjšujejo vnetja v telesu. Se pa kljub njihovi pozitivni plati pojavljajo tudi zapisi, kjer so v povezavi z njimi preučevali slabšo presnovo beljakovin, pojav črevesnih težav, napihnjenost ter celo negativne vplive na rast; naša telesa naj ne bi bila najbolj učinkovita pri spremembi in uporabi taninov.


7. Saponini

so prisotni v stročnicah, kvinoji, proseni kaši,... Pripisujejo jim, podobno kot taninom, tako pozitivne (antioksidativni, antimikrobni in protivnetni) kot negativne učinke. Previdni z uporabo živil polnih saponinov naj bi bili tisti, ki imajo težave s prepustnostjo črevesja, saj delujejo podobno kot lektini.


Zaključimo z opozorilom, da polnozrnato ni nujno tudi zdravo za vsako telo in črevesje, če se le-to že sooča z zdravstvenimi izzivi. Lahko pa večji del zaviralcev nevtraliziramo oziroma odstranimo z različnimi pripravami živil:

Hkrati se zavedajmo, da vsa potrebna hranila niso prisotna v eni sami vrsti živil, zato izbirajmo raznolike polne obroke, da bo ta spekter čim širši. Ko je le mogoče, izberemo biološko pridelana živila ter se vsaj tu izognemo dodatnim nepotrebnim antihranilom kot so pesticidi, herbicidi, težke kovine,...




Chung, et. al. Tannins and Human Health: A Review. (1998)
Harvard T.H., Chan. Are anti-nutrients harmful?
Vasconcelos, et. al. Antinutritional Properties of Plant Lectins. (2004)

Pogledi avtorja/ice so v celoti njegovi/njeni in ne nujno odražajo pogledov Login5 Aphrodite Limited.



162 views
  • Facebook
  • Instagram

"Bodi sprememba,

ki jo želiš videti v svetu."

Mahatma Gandhi

Copyright © 2020 Login5 Aphrodite